Ekstremna temperatura električne opreme s povečano varnostjo

Najvišja temperatura segrevanja sestavnih delov, ki lahko pridejo v stik z vnetljivimi mešanicami plina in zraka v električni opremi s povečano varnostjo, je ključni dejavnik pri določanju eksplozijske varnosti električnih naprav. Komponente, ki prevajajo tok, zlasti močnostne komponente, kot so navitja in grelni elementi, so viri toplote v električni opremi.

Najvišja temperatura segrevanja ne sme presegati mejne temperature povečanih varnostnih električnih naprav. Izraz "mejna temperatura" se nanaša na najvišjo dovoljeno temperaturo eksplozijsko varne električne opreme, ki je nižja od temperature, določene s temperaturnim razredom opreme, in temperature, pri kateri uporabljeni materiali dosežejo toplotno stabilnost. Ta mejna temperatura je "prag" za zagotavljanje eksplozijsko varne učinkovitosti električnih izdelkov s povečano varnostjo. Če najvišja temperatura segrevanja preseže mejno temperaturo, lahko pride do vžiga ustrezne eksplozivne mešanice plina in zraka ali do poškodb mehanskih in električnih lastnosti uporabljenih materialov. Pri izoliranih navitjih lahko na primer trajna temperatura, ki presega stabilnostno temperaturo, za vsakih 8-10 °C povečanja prepolovi njihovo življenjsko dobo.

Pri izoliranih navitjih najvišja temperatura segrevanja ne sme presegati standarda, določenega v tabeli.

Mejna temperatura izoliranih navitij

Značilne postavke	Metoda merjenja temperature	Stopnja toplotne odpornosti izolacijskih materialov
-	-	A（105℃）	E（120℃）	B（130℃）	F（155℃）	H（180℃）
Najvišja temperatura med nazivnim delovanjem/℃
Enoslojno izolirano navijanje	Metoda upora ali metoda termometra	95	110	120	130	155
Druga izolirana navitja	Metoda odpornosti	90	105	110	130	155
Druga izolirana navitja	Metoda termometra	80	95	100	115	135
Ekstremna temperatura med zastojem/℃
Ekstremna temperatura na koncu časa TE	Metoda odpornosti	160	175	185	210	235

Pri vodnikih, ki prevajajo električni tok, se pri najvišji temperaturi segrevanja mehanska trdnost materiala ne sme zmanjšati, deformacije ne smejo preseči dovoljene napetosti, sosednji izolacijski materiali pa se ne smejo poškodovati. Na primer pri povečani varnosti trifaznih asinhronskih motorjev temperatura segrevanja rotorja ne bo poškodovala izolacije statorskega navitja.

Pri načrtovanju električne opreme s povečano varnostjo, da bi preprečili, da temperature nekaterih sestavnih delov presežejo njihovo mejno temperaturo, morajo načrtovalci poleg električnih in toplotnih lastnosti električnih sestavnih delov razmisliti o vključitvi ustreznih temperaturnih zaščitnih naprav, da bi preprečili pregrevanje nad njihovo mejno temperaturo.