V normalnih okoliščinah se železov prah ne vžge, temveč se v zraku oksidira. Kljub temu se lahko v pravih razmerah vname.
Vzemimo na primer scenarij, v katerem vžgemo čašo z vsebnostjo 50% alkohola. Če v čašo vnesete precejšnjo količino železovega prahu, ga segrejete in nato razpršite po steni čaše na razdalji od dveh do petnajstih centimetrov, se bo vžgal. Zlasti železov prah v nanometrski obliki lahko gori v zraku.